Tehnologija virtualizacije strežniške infrastrukture že več kot dve desetletji poganja organizacije različnih velikosti in predstavlja eno najbolj stabilnih in predvidljivih plasti podatkovnega centra. Podjetja so na njej zgradila IT‑infrastrukturo, avtomatizacijo, procese upravljanja ter celoten operativni model. Virtualni strežniki so postali standard, podatkovni centri pa bistveno bolj fleksibilni in učinkoviti.
V zadnjih letih so se številne organizacije znašle v nezavidljivem položaju. Spremembe in kompleksnost licenčnih modelov, konsolidacija svetovnih ponudnikov rešitev ter naraščajoči stroški so jih postavili pred nepričakovano vprašanje: ali je trenutna virtualizacijska infrastruktura še vedno dolgoročno vzdržna — predvsem z vidika stroškov in predvidljivosti? IT‑industrija se je namreč znašla v novem obdobju, ko so podjetja ponovno prisiljena razmišljati o svoji strategiji virtualizacije ter iskati način, kako povrniti nadzor nad stroški, kompleksnostjo in prihodnjim razvojem infrastrukture podatkovnega centra. Prihajamo v obdobje »Velikega VM reseta«.
Ko virtualizacija kar naenkrat ni več samoumevna
Za številne CIO-je in IT‑vodje virtualizacija dolgo sploh ni bila tema razprave. Njihova izbrana virtualizacijska rešitev je delovala stabilno, licenčni model je bil razmeroma predvidljiv, migracije, vzdrževanje in vsakodnevne operativne naloge pa so bile rutina.
Danes pa IT‑oddelki podjetij različnih velikosti vse pogosteje poročajo o treh ključnih izzivih:
1. Naraščajoči licenčni stroški
Licenčni modeli virtualizacijskih platform so postali bistveno bolj kompleksni, nepredvidljivi in za večino podjetij tudi precej dražji. Tam, kjer so podjetja nekoč imela stabilen in relativno predvidljiv operativni strošek, se zdaj pojavljajo nepričakovani, predvsem pa višji, izdatki.
2. Nejasna dolgoročna strategija ponudnika
Ob spremembi lastništva platforme se lahko bistveno spremeni tudi nastop ponudnika na trgu. Takšne spremembe, ki vplivajo tudi na partnerski ekosistem, spremenijo pravila igre za stranke in uporabnike – od licenciranja do prodajne in tehnične podpore ter možnih integracij.
3. Strah pred odvisnostjo od enega ponudnika
Številna podjetja in organizacije različnih velikosti so ugotovila, da je njihova virtualizacijska infrastruktura močno vezana na enega samega ponudnika. Migracija na drugo platformo se zato pogosto zdi kompleksna, tvegana in draga.
Zato IT oddelki podjetij po svetu danes ne iščejo nujno popolne zamenjave platforme. Iščejo plan B – strategijo, ki omogoča več izbire, manj kompleksnosti, več nadzora, ustrezno podporo ter dolgoročno stabilnost in predvidljivost.
Ali si res želimo zamenjati obstoječo virtualizacijsko platformo?
V zadnjem letu je večina organizacij začela iskati alternative. A pri poglobljenih pogovorih o možnih rešitvah se hitro pokaže zanimiv vzorec: podjetja le redko želijo preprosto zamenjati obstoječi hipervizor z drugim. Trenutna virtualizacijska infrastruktura je namreč pogosto še vedno tehnološko ustrezna, zanesljiva, stabilna in je več let brez večjih pretresov zagotavljala nemoteno poslovanje.
Podjetja veliko bolj zanimajo naslednja vprašanja:
Skratka, podjetja si vse bolj želijo platforme, ki omogoča postopno, predvidljivo in zanesljivo modernizacijo – brez radikalnega pristopa »rip‑and‑replace«.
Kaj pa javni oblak?
Ko se začne razprava o prihodnosti virtualizacije, se skoraj vedno pojavi predlog prehoda v javni oblak. V praksi pa številna podjetja ugotavljajo, da javni oblak ni vedno optimalna rešitev — predvsem ne za vse delovne obremenitve. Marsikatero podjetje namreč nekatere IT‑obremenitve vrača iz javnega oblaka v zasebni oblak ali pa začenja z izgradnjo hibridnega okolja.
Razlogi za to so različni:
Zato veliko organizacij išče drugačno strategijo: moderniziran zasebni oblak, ki omogoča operacije na način javnega oblaka, a hkrati ohranja nadzor nad infrastrukturo in podatki.
Plan B – alternativni pristop odprte virtualizacijske platforme
V zadnjih letih se je znova povečalo zanimanje za odprte virtualizacijske tehnologije, predvsem za hipervizorje, ki temeljijo na KVM‑ju, enem najbolj razširjenih hipervizorjev na svetu. Uporabljajo ga številni ponudniki javnih oblakov in številne virtualizacijske platforme. Njegove glavne prednosti so odprta arhitektura, velika skupnost razvijalcev, odsotnost odvisnosti od enega ponudnika ter široka podpora različnim platformam.
Toda odprta tehnologija sama po sebi še ne pomeni platforme, primerne za vse – še posebej ne za večje organizacije in podjetja s poslovno kritičnimi aplikacijami. Njihovi IT‑oddelki potrebujejo enostavno upravljanje, avtomatizacijo, integracijo z obstoječimi orodji, ustrezno tehnično podporo in širok ekosistem.
Tu nastopi nova generacija virtualizacijskih platform, ki združujejo odprte tehnologije z naprednim upravljanjem, avtomatizacijo in zagotovljeno tehnično podporo.
Gre za virtualizacijsko platformo, ki temelji na hipervizorju KVM, hkrati pa vključuje funkcionalnosti za upravljanje infrastrukture, ki jih potrebujejo podjetja s poslovno kritičnimi aplikacijami.
Ključna prednost platforme je možnost upravljanja več hipervizorjev iz ene konzole. Administrator lahko tako upravlja virtualne strežnike iz obstoječega VMware okolja ter virtualne strežnike iz novega okolja prek enotnega vmesnika. To podjetju omogoča postopno migracijo, brez velikega enkratnega migracijskega projekta. Tako se lahko sproti odločajo:
Postopna migracija IT‑oddelku prinaša ključne prednosti, kot so manjše tveganje, postopno učenje brez večjih operativnih pretresov ter boljša predvidljivost in nadzor nad stroški. Velike, enkratne migracije namreč skoraj vedno spremljajo operativna tveganja, kompleksno učenje in skriti stroški.
Stroški: največja motivacija za spremembo
Najpogostejša motivacija za razmislek o alternativah so nepredvidljivi in višji stroški virtualizacije, ki so jim podjetja izpostavljena v zadnjih mesecih. Zato je pri izbiri alternative pomembno natančno preveriti ne le funkcionalnosti, temveč tudi licenčni model. Če je bila virtualizacija nekoč predvsem tehnična odločitev, je danes postala strateška poslovna odločitev, od katere so odvisni:
HPE s platformo HPE Morpheus VM Essentials ponuja preprost licenčni model, ki temelji na licenciranju strežniškega procesorja (CPU‑socket) in vključuje tudi tehnično podporo proizvajalca. Analitiki ocenjujejo, da lahko s prenosom določenih delovnih obremenitev dosežemo do 90 % nižje licenčne stroške virtualizacije, hkrati pa ohranimo kompatibilnost z obstoječimi sistemi. S tem si organizacije zagotovijo dolgoročen in stabilen operativni model s predvidljivimi in nižjimi stroški.
Kaj to pomeni za vaše IT okolje?
Če se tudi vaše podjetje sooča z vse višjimi stroški virtualizacije, kompleksnimi licenčnimi modeli ali vprašanjem dolgoročne strategije infrastrukture, je zdaj pravi trenutek za razmislek o alternativah.
S pomočjo analize s HPE CloudPhysics lahko podrobno pregledate obstoječe virtualizacijsko okolje, razumete dejanske stroške, porabo virov in preverite možnosti optimizacije. Takšna analiza hitro pokaže, katere delovne obremenitve bi lahko delovale na odprti, bolj predvidljivi platformi ter kje bi lahko podjetje dolgoročno zmanjšalo stroške in povečalo fleksibilnost infrastrukture.
Zato številni IT‑oddelki začnejo s tehničnim pregledom okolja in načrtom postopne modernizacije – brez tveganih migracij in brez prekinitev delovanja poslovnih aplikacij. Takšno analizo lahko za vas opravijo naši strokovnjaki in partnerji.
Želite preveriti prihranke in možnosti modernizacije v vašem okolju?
Vabimo vas, da se oglasite našim strokovnjakom. Za vaše podjetje lahko brezplačno izvedemo HPE CloudPhysics analizo obstoječega VMware okolja, vključno s prvo interpretacijo rezultatov in pregledom ključnih priložnosti za optimizacijo.
Poleg tega vam lahko pripravimo tudi prikaz in testno namestitev rešitve HPE Morpheus VM Essentials (vključena je 30‑dnevna brezplačna licenca), da tehnologijo spoznate neposredno v svojem okolju.
Za več informacij kontaktirajte naša strokovnjaka:
