Zmogljivost novega superračunalnika zaznamuje novo obdobje na področju umetne inteligence, znanstvenih raziskav in inovacij. Najmočnejši superračunalnik je prvi pravi exaflop stroj, ki bo reševal izračune do 10-krat hitreje kot današnji vrhunski superračunalniki2 in se spopadal s problemi, ki so kar 8-krat bolj zapleteni.
Podjetje Hewlett Packard Enterprise (HPE) je konec maja objavilo, da je nov superračunalnik Frontier, ki ga je podjetje HPE izdelalo za Nacionalni laboratorij Oak Ridge (ORNL) ameriškega ministrstva za energijo, dosegel hitrost 1,1 eksaflopsa in tako postal prvi superračunalnik na svetu, ki je presegel mejo hitrosti exascale. Gre za najhitrejši superračunalnik na svetu po seznamu Top500 najzmogljivejših superračunalnikov na svetu, ki ga napajajo procesorji AMD EPYC in grafični procesorji Instinct.
Frontier se je z zmogljivostjo 6,88 eksaflopsa uvrstil na prvo mesto tudi v kategoriji, imenovani računalništvo mešane natančnosti, ki ocenjuje zmogljivost v formatih, ki se pogosto uporabljajo za umetno inteligenco. Poleg tega je novi superračunalnik zasedel prvo mesto na seznamu Green500 kot energetsko najučinkovitejši superračunalnik na svetu z zmogljivostjo 52,23 gigaflopsa na vat (watt), s čimer je za 32 % energetsko učinkovitejši v primerjavi s prejšnjim sistemom, ki je zasedal prvo mesto3.
Poleg Frontierja so se na seznam Top500 med prvih deset uvrstili še trije sistemi, ki jih je izdelalo podjetje HPE, in sicer superračunalnik LUMI za CSC – IT center za znanost, znan tudi kot finsko informacijsko središče (CSC – IT Center for Science), na tretjem mestu; superračunalnik Perlmutter za Nacionalni znanstveni računalniški center za energetske raziskave (NERSC) ameriškega ministrstva za energijo na sedmem mestu in superračunalnik Adastra za GENCI-CINES na desetem mestu.