Prvo električno formulo pri nas so izdelali že leta 2018, njej pa so do danes sledile še tri: »Vsaka formula, ki jo naredimo, nosi naše hišno, kodirano ime, s katerim lažje sledimo modeliranim in izdelanim kosom. Imajo pa seveda tudi vzdevke, pod katerimi so poznane v delavnici. Prva električna formula se je imenovala Eldrax, sledila sta ji Svarog in Tabaluga, letos pa imamo Ziggija,« razloži Zupan, ki se je projektu pridružil že leta 2019.
Eno izmed osnovnih pravil tekmovanja Formula Student je tudi to, da je treba za vsako tekmovalno sezono zgraditi povsem novo vozilo, kar pomeni, da je vsako leto treba zastaviti celovit projekt konstruiranja in izdelave. Sezona se običajno začne s koncem septembra, ko se oblikuje novo vodstvo ekipe in s tem tudi struktura. »Postavijo se cilji dela in terminski plan ter seveda naredi načrt za tehnične specifikacije vozila. Z mesecem oktobrom se ekipi pridružijo študentje različnih fakultet. Konstrukcija avta v 3D okolju poteka do približno konca januarja, temu pa sledi faza izdelovanja. Med tem poteka tudi priprava na tako imenovane ‘kvize’, ki potekajo konec januarja in delujejo kot kvalifikacije, da se ekipe lahko udeležijo tekmovanj. Več znanja iz pravilnika in inženirskih nalog prinese več točk ter boljšo uvrstitev. Vsako tekmovanje (dirka) ima svoje kvalifikacije, saj je zanimanja za nastopanje skoraj vedno več kot je prostih mest,« pojasnjuje Zupan, ki zaključuje 3. letnik na Fakulteti za strojništvo.
Izdelovalno fazo so letos zaključili že maja, junija pa so dirkalnik predstavili širši javnosti, predvsem sponzorjem projekta. »Potencial projekta je velik, zato pri odločitvi za finančno podporo nismo omahovali,« izpostavi Boštjan Kosi, direktor podjetja Hewlett Packard Enterprise operated by Selectium. »Sodelovanje v projektu omogoča pridobivanje neprecenljivih inženirskih izkušenj v resničnem svetu. Združuje prakso z mehkimi veščinami, vključno s poslovnim načrtovanjem in vodenjem projektov. Ambiciozni mladi, ki se s takim žarom zanašajo na svoje znanje in kalijo v praksi, so svetla točka naše prihodnosti. Take projekte je treba podpreti.«
Po mnenju Julija Zupana je pomoč gospodarstva za projekt ključnega pomena. Študentom omogoča tako dobavo materialov, kot njihovo obdelavo. »Imamo srečo, saj je v Sloveniji ogromno podjetij, predvsem novonastalih, ki se s strastjo ukvarjajo z avtomobilsko industrijo in proizvodnjo. Imamo seveda tudi podpornike projekta, ki namenijo zgolj finančna sredstva, ki se jih porabi za sprotne stroške, kot so potni stroški in potrošni material. Veliko sponzorjev pa je tudi takih, ki nam nudijo popust pri nakupu njihovih komponent, ki jih potem uporabimo neposredno na dirkalniku«.
Ekipa, večinoma gre za študente prve stopnje študijskega programa, v manjšini je tudi nekaj magistrskih študentov, projektu posveti ogromno časa. »Poleg same konstrukcije in izdelave je ogromno truda in seveda časa namenjenega organizaciji, logistiki, pripravam na kvize, transportu, urejanju delovnega prostora, papirologiji in podobnemu. Povprečen član aktivno dela na projektu vsaj 20 ur na teden,« o obsežnosti projekta razmišlja Zupan. Da je projekt mnogo več, kot pridobivanje neprecenljivih izkušenj v študijskem smislu, priznava tudi mladi Žan Podlesnik, ki je letos zaključil 1. letnik na Fakulteti za elektrotehniko: »Projekt mi je dal praktične izkušnje, ki jih zgolj z obiskom predavanj na fakulteti ne dobiš. Pokazal mi je, kako vso pridobljeno teoretično znanje pretvoriti v fizični izdelek. Občutek zadovoljstva, ko vidiš, kaj lahko dosežemo s skupnim znanjem, je nepopisen. Pridobljeno znanje pa nenehno nadgrajujemo. Spoznavanje novih sistemov je odlična motivacija pri doseganju zastavljenih ciljev.«
Tekmovanja Formula Student so organizirana v različnih evropskih državah – v Italiji, na Nizozemskem, Češkem, Hrvaškem, v Veliki Britaniji, Avstriji, Nemčiji in Španiji. Za udeležbo na posameznem tekmovanju se morajo najprej izkazati na kvalifikacijskih kvizih, ki potekajo januarja. Letos so se naši študentje uvrstili na tekmovanja v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Na tekmovanje se po testiranju vseh varnostnih sistemov in pregledu najboljših parametrov za vožnjo običajno odpravi 15 oseb (včasih več, včasih manj), vsak s svojo nalogo. »Nekaj jih je v boksih, kjer se dirkalnik pripravlja na tehnične preglede in dinamične discipline, nekaj jih je zadolženih za statične discipline (stroškovno poročilo, poslovni načrt in inženirsko zasnovo), nekaj pa jih skrbi za prehrano ekipe,« pojasni Julij Zupan. Tekmovanje traja od štiri do sedem dni, odvisno od razpoložljivosti dirkališča in organizatorja. Dinamične discipline, kjer se avto dejansko vozi, se zvrstijo v zadnjih dveh dneh tekmovanja in obsegajo discipline pospeševanje, vožnjo osmice, hiter krog in vzdržljivostno preizkušnjo. Pri vsaki izmed disciplin je avtomobil sam na progi, torej ne gre za dirkanje kolo ob kolo, temveč samo za merjenje časa vsakega dirkalnika. Skupaj se na tekmovanju prevozi okoli 24 kilometrov, največ na vzdržljivostni disciplini.
Trenutni baterijski paket Ziggija ima kapacitete 8,4 kWh, kar zadostuje za približno 20 kilometrov dirkalne vožnje. Najdaljša disciplina je 22 kilometrska vzdržljivostna preizkušnja. Končno hitrost, ki jo dirkalnik doseže, je okoli 120km/h, omejena je s fiksnim prestavnim razmerjem, ki ga predstavlja planetno gonilo (reduktor). Pospeški so zaradi tega zelo dobri, avto pospeši do 100 km/h v manj kot treh sekundah. Čeprav se za dirkalnik, ki trenutno tehta 210 kilogramov, to ne zdi veliko, želijo študentje njegovo maso v prihodnjih sezonah znižati krepko pod dvestotico.
Študenti, ki so se v prvih preizkušnjah preizkusili že konec julija, bodo s tekmovanji zaključili konec avgusta. Na sezono se običajno udeležijo štirih ali petih tekmovanj.
