Lewis Hamilton ni pričakoval zmage, ko je marca lani v Bahrajnu sedel v dirkalnik ekipe Mercedes-AMG Petronas na otvoritveni dirki sezone 2021 F1.
Po lastni oceni šampionski voznik ni imel najhitrejšega vozila. Avtomobila Red Bull Racing Honda, ki sta ju pilotirala tekmeca Max Verstappen in Sergio Perez, sta na predsezonskih testiranjih zabeležila boljše čase in sta veljala za prva favorita. Toda moštva Formule 1, kot sta Mercedes F1 in Red Bull, živita na robu – dobesedno.
Na primer v dneh in minutah pred dogodkom je Mercedes F1 uporabil kombinacijo visokozmogljivega robnega računalništva, analitike in senzorskih tehnologij, da bi zbral na milijone podatkovnih točk o vsakem vozilu in vozniku na tekmovanju. Preučil je na tisoče scenarijev dirke in preveril vse od idealnega časa postanka v boksih do izbire pnevmatik, da bi prišel do optimalnega načrta za dva avtomobila in voznike na dirki. Ko se je tekmovanje začelo, so zaposleni na daljavo in na kraju samem še naprej zbirali, preučevali in prilagajali podatke, da bi izboljšali učinkovitost.
Na koncu so se vse priprave, ki so temeljile na robnem računalništvu, obrestovale z mojstrsko zmago Lewisa in ekipe Mercedes AMG F1, ki so najbližjega tekmeca, Verstappena in ekipo Red Bull, premagala le za delček sekunde.
»To je bila ena najbolj vznemirljivih izkušenj, za grizenje nohtov in razbijanje v prsih, kar sem jih kadarkoli doživel na dirkališču,« je v video povzetku povedal James Allison, tehnični direktor ekipe Mercedes-AMG Petronas Formula One Team. »Ko je končno prečkal ciljno črto, je v naši garaži izbruhnila množična histerija zaradi nepopisne evforije.«
Onkraj dirkališča
Dirke Formule 1 so že dolgo eden tehnološko najnaprednejših športov na svetu. Toda z nedavnim vzponom robnega računalništva, ki omogoča bolj lokalno obdelavo podatkov, analizo in uporabno inteligenco, bi lahko skoraj vsako motorno vozilo kmalu izkoristilo možnosti, ki jih prinaša.
Po podatkih družbe Mordor Intelligence bo namreč robno računalništvo na avtomobilskem trgu do leta 2026 vsako leto raslo za 27,5 odstotka.[1] Ta zagon naj bi v veliki meri spodbujal pojav avtonomnih vozil in povezanih avtomobilov, ki bodo morali hitro obdelovati ogromne količine podatkov, da bodo varni in zanesljivi, hkrati pa bodo voznikom zagotavljali številne informacije ter zabavo.
»Vrednost računalništva na robu je v resnici posledica zmanjšanja zakasnitve pri prenosu podatkov iz vozil in nazaj,« pravi David Witkowski, višji član IEEE in izvršni direktor podjetja Oku Solutions, ki se ukvarja z brezžičnimi strokovnimi storitvami. »Za delovanje avtonomnih ali povezanih avtomobilov mora biti ta čas zelo kratek, zato je zanimanje avtomobilskih proizvajalcev vse večje.«
Witkowski pravi, da industrija dosega točko, ko bi lahko združitev robnega računalništva in nastajajočih brezžičnih zmogljivosti 5G korenito spremenila motorna vozila kot jih poznamo. Od varnostnih opozoril v razširjeni resničnosti v kabini in navodil, vezanih na bližnje senzorje, do sistemov Lidar v samovozečih avtomobilih, ki zaznajo prihajajoče predmete (ali ljudi), ta tehnologija po njegovem mnenju prinaša nepredstavljive razlike.
Vendar pa ne gre le za vpliv robnih tehnologij na končni izdelek. Izboljšave robnih naprav, zlasti na področjih industrijskega interneta stvari (IoT), pomenijo, da bo proizvodnja vozil, ki je že zdaj visoko avtomatiziran proces, pridobila večjo inteligenco in prilagodljivost, saj bodo umetna inteligenca in avtonomne robne tehnologije postale pomembnejši del proizvodnega procesa.
Industrija na postanku?
Po mnenju Witkowskega so takšne sanje še daleč, saj kljub naložbam avtomobilskih proizvajalcev, ki dirkajo z avtomobili, infrastruktura za to še ne obstaja. In dokler se to ne zgodi, »proizvajalci avtomobilov ne bodo imeli veliko spodbude, da bi naredili karkoli« več kot so do danes. S tem se strinja tudi Matt Arcaro, analitik za internet stvari in avtomobilsko industrijo pri IDC-ju.
»Računalništvo na robu je za avtomobilsko industrijo zanimiva in hkrati zahtevna ponudba,« pravi. »Iz vse večjega števila senzorjev in povezanih sistemov prihaja neverjetna količina podatkov. Toda vozila lahko potujejo kamorkoli, tudi na območja z omejeno, počasno ali nedostopno pokritostjo z omrežjem. Zato bodo morali avtomobilski proizvajalci in dobavitelji sodelovati s tehnološkimi podjetji in proizvajalci v ekosistemu (vendors), da bi zagotovili, da njihove rešitve podpirajo stroge zahteve za avtomobilsko industrijo.«
Medtem ko se bo to zgodilo, pravi Arcaro, se bodo proizvajalci avtomobilov še vedno soočali z vrsto stalnih in naraščajočih izzivov. Opozarja denimo, da je trenutno pomanjkanje polprevodnikov, ki je prizadelo industrijo, spodbudilo proizvajalce avtomobilov, da so začeli razmišljati o bolj programsko opredeljenih arhitekturah za spodbujanje konsolidacije računalništva in shranjevanja. To po njegovih besedah »ne bo le zmanjšalo števila različnih procesnih vozlišč v vozilu, temveč bo v skladu s pregovorom, da so vozila ‘podatkovni centri na kolesi’«.
Digitalni ples z ljudmi
Dr. Eng Lim Goh, tehnični direktor za visokozmogljivo računalništvo in umetno inteligenco pri podjetju Hewlett Packard Enterprise, pravi, da bi proizvajalci avtomobilov lahko in morali spremljati, kaj se že dogaja na dirkališčih. Zlasti avtomobili Formule 1 bi lahko veljali za vrhunske robne naprave na kolesih. Polni so senzorjev in sond, ki sodelujejo z visokotehnološkimi robnimi računalniki, programsko opremo in pomnilnikom, neposredno sredi dogajanja.
Opozarja pa, da se med vso tehnologijo in ljudmi odvija tudi digitalni ples. To vključuje tudi voznika, čigar športne sposobnosti, izkušnje, spretnosti, intuicija in sposobnost hitrega odločanja imajo pomembno vlogo pri zmagi ali porazu. Odločitve Hamiltona in ekipe v delčku sekunde, s katerimi so zadržali prednost pred Verstappnom, so bile denimo na splošno označene kot ključne za dosego stopničk za zmago v Bahrajnu. V ekipi so tudi informatiki, ki nenehno ocenjujejo digitalne podatke in v realnem času izvajajo prilagoditve na dirki, na primer, kdaj je treba predčasno odpeljati vozilo v bokse, da bi s svežimi pnevmatikami dosegli prednost pri zmogljivosti, za katero upajo, da jim bo prinesla prednost, ko bo v bokse zapeljal konkurenčni voznik (strategija, imenovana undercutting).
Michael Taylor, direktor IT-ja v ekipi Mercedes-AMG Petronas Formula One Team, pravi, da se je v Bahrajnu zgodilo prav to.
»Kot pravi Lewis, tistega dne nismo imeli najhitrejšega avtomobila, vendar smo izkoristili vse možnosti, ki so nam bile na voljo, da bi povečali svojo učinkovitost,« pojasnjuje. »To nam je omogočilo, da smo prevzeli vodstvo, čeprav nam to na drug dan verjetno ne bi uspelo, če sem iskren. Vključen je bil človeški dejavnik, vendar nam je kombinacija z vrhunsko tehnologijo omogočila zmago na tej dirki.«
Prilagajanje predpisom
Tehnologija na robu je postala vseprisotna v Formuli 1 in na dirkah nasploh. »V zadnjem desetletju je bila to nekakšna oboroževalna tekma,« pravi Taylor. »Z velikim napredkom na področju zmogljivosti obdelave, čipov in pomnilnika so vsa moštva veliko vlagala v tehnologijo, da bi izboljšala svoje možnosti na stezi.«
»Napredek v znanosti o materialih [oblikovanju] in proizvodnji pa vpliva tudi na vsakodnevne dejavnosti v tovarnah, v katerih izdelujejo te avtomobile,« dodaja. »Če pogledate oblike in površine dirkalnikov Formule 1 za 15 let nazaj, vidite, da so zelo drugačne. Digitalna tehnologija je vse to podprla in pričakujem, da se bo z robnim računalništvom to še ojačalo.«
Taylor ugotavlja, da je zaradi možnosti, da bi eno moštvo s takšno tehnologijo prekosilo drugo, upravni organ za avtomobilski šport Mednarodna avtomobilistična zveza (Fédération Internationale de l’Automobile), uvedel finančne predpise za izenačitev konkurenčnih pogojev. Ekipa Mercedes F1 je tako v okviru dovoljenih omejitev začela uporabljati tehnologijo, ki se ji je zdela najbolj napredna. Izbrala je partnerje in svetovalce, ki »razumejo zapletenost našega poslovanja«, da bi pomagali ekipi optimizirati uporabo teh sistemov.
Ta pot je ekipi Mercedes-AMG Petronas Formula One Team zagotovila še eno prednost pred tekmeci.
»Čeprav vsi naši tekmeci kupujejo isto tehnologijo, smo z dostopom do strokovnjakov, ki nam pomagajo pri uporabi tehnologije, v naši ekipi pokazali najboljše rezultate,« pravi Taylor. »Čas je v Formuli ena največji izziv. Več ko ga boste dali na voljo svojim strokovnjakom, inženirjem in tehnikom, boljše odločitve bodo lahko sprejemali.”
HPE je sponzor ekipe formule 1 Mercedes-AMG Petronas.
